Lahko bi odgovorili: ilustratorka, striparka, grafična oblikovalka,
vidžejka Mina Žabnikar, ki je končala Srednjo šolo za oblikovanje in diplomirala
kot oblikovalka vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost
in oblikovanje. Pa ne bomo. Saj je življenje več kot le suhoparno naštevanje
izobraževalnih ustanov in raznovrstnih oznak. Kdo torej je MINA FINA?
Odgovor se ponuja sam od sebe. MINA FINA je stripovska junakinja, je lik
iz pravljice, zapeljivka iz tiskanih medijev in zaprisežena nomadka, pa
če tudi le za zaprtimi očmi. Za razliko od Mojstrove Margarete ne potrebuje
metle za letenje, zadostujeta svinčnik in papir. Zadostujeta roki in glava.
Da ne gre za mačji kašelj dokazuje Minin mini strip When there is
fog, the night is orange katerega glavni junakinji sta prav - njeni
roki.
Mina Fina, When there is fog, the night is orange, mini-strip
posebna izdaja Stripburgerja, Miniburger
MINO FINO najlažje srečate na bolšjaku, v dežju med lužami ali na balkonu
med rožami. Privlačijo jo lepe, sijoče podobe iz revij. Privlačijo jo
njihova praznina, ki kar kliče po vsebini. Kliče po zgodbah MINE FINE,
izgubljenimi med prevodi v iskanju identitete z učiteljem Mussertijem
in gorečih bojnih ladjij pred ozvezdjem Oriona. Čeprav se mogoče zdi,
da je bilo temu vedno tako, je bilo za premik k – kot sama zapiše – risanju
vsakdanjih stvari in zapisovanju neumnosti potrebno obiskati deželo mobilnih
telefonov, dolgih zimskih noči in gigantskih komarjev. Rezultat so svojstvene,
odbite, tanke, debele, zavite in ravne, dolge in kratke črte in črtice,
polne življenja, melodrame in ležernosti, medvedkov in rož, spominov in
utrinkov. So delčki MINE FINE, so njeni dobri nameni, so njeni trenutki,
ko »pade not«, so tetini najboljši piškoti, je zverinica, ki pride na
plan le ponoči in po možnosti konča ob kosu torte. Če pa vprašate sosedo
njenih staršev, je MINA FINA ena fejst baba! In temu v deželi MINE FINE
ni več potrebno nič dodati.
Mina Fina, I See Darkness When I Close my Eyes
personal work - booklet, 2007