[ Sekcija KINK ] [ English ]

SKRITO | HIDDEN
delovni naslov (ŠIBKOST | SCHWÄCHE | WEAK POINTS)
Plesna predstava

Avtorici, koreografinji, plesalki: Leja Jurišić (Ljubljana) in Hanna Sybille Müller (Berlin)
Koncept: Leja Jurišić in Hanna Sybille Müller
Svetovanje pri dramaturgiji: Rok Vevar (Ljubljana)
Glasbena kompozicija: Žiga Predan (Ljubljana)
Oblikovalec svetlobe/scenograf: Florian Bach (Berlin)
Produkcija: Zavod Exodos (Ljubljana)
Koprodukcija: Društvo Pekinpah, sekcija KINK (Ljubljana), Tanzfabrik Berlin, Plesni teater Ljubljana, Mesto žensk (Ljubljana)


foto: www.cityofwomengoesweb.org



Medijski odzivi:
Ana Schnabl, Plesni pristopi k intimi
Dnevnik, ponedeljek, 13. 10. 2008 [ cel članek ]
"Leja Jurišić in Hanna Sybille Müller sta se v plesnem duetu Skrito/Šibko, ki je rezultat njunega koreografskega sodelovanja, naslonili na pogosto posameznikovo težnjo, da bi pred navidezno moćnim in stabilnim Drugim lastno ranljivost zagrnil in zakril. Strah pred prikazovanjem lastne šibkosti, ki izvira iz družbenih in individualnih konvencij, ne le hromi odnose, temveć se vanje tudi odlaga kot nikoli izgovorjeni sram. Ustvarjalki sta nadvse intrigantno tematiko oblikovali v dosledno in jasno odrsko pripoved. Svoji strukturno razlićni gibalni oziroma plesni stališći sta većidel vpletali v diptihe šibkosti in moći, iskrenosti in pretvarjanja, sprejemanja in odklanjanja. V tem oziru so bili še posebno ućinkoviti elementi posnemanja, umika in s tem zapiranja osebnega prostora ter kontaktov, v katerih sta izvajalki lasten gibalni, ob tem tudi ćustveni in mentalni material obrezali, avtentićno senzibilnost pa prikrili, prilagodili pogledu druge. Slednje zelo preprosto, a preprićljivo izpove sekvenca, v kateri plesalki široko nasmejani stojita pred obćinstvom in ga animirata z malodane klovnovskimi triki: ćetudi v samoti škrtamo z zobmi in blaznimo ali mislimo prepovedane misli, se udinjamo tej ali oni skrivnosti, nam vselej ostane dovolj moči, da moč zaigramo."

Tanja P., Brskanje za smetmi pod družbeno preprogo
Radio študent, Sreda, 15. 10. 2008 [ cel članek ]
"Gibalno-plesni performans Skrito/Šibkost se z omenjeno problematiko sooči povsem suvereno. Jurišić in Müller prikažeta skoraj vse možne in pričakovane slabosti, najsi gre za razmišljanje, občutenje ali konkretne situacije. Publika performans navdušeno sprejme. Ob pogledu na tuje šibkosti, se zdaj lahko posveti tudi svojim."


Skrivnosti srečanja from Cityofwomen on Vimeo.

Skrivnosti srečanja
vimeo.com in vest.si, 11. oktober 2008 [ cel članek ]
"Performerki vzpostavita stanje odprtosti in pretočnosti v kateri se vršijo njuna srečanja, njune vzporedne solaže in naša soprisotnost v dogodku. Vrlina predstave je predvsem odprta prezenca plesalk skozi katero lahko beremo njun zavesten nastop, telesne zgibe, čustvena stanja, telesni napor in osebi.
[...]
Svež gibalni pristop in presentljiva ubranost obeh plesalk, ki kljub različnemu osebnemu izrazu, pred nami vzpostavita enovito delo, sta še dva od razlogov zakaj je »Skrito/Šibkost« češnjica na letošnji slovenski plesni sezoni."

Katja Bernik, Ustvarjalna moč šibkosti
www.cityofwomengoesweb.org [ cel članek | pdf ]
"Predstava ne želi učinkovati z nenavadnimi gibi, napornimi tehnikami ali zapletenimi kompozicijami, temveč s preprostim, celo vsakdanjim gibanjem kot je hoja, skakanje, zvijanje in plazenje po tleh, ki pa je domiselno uporabljeno. Tudi zvočno je predstava preprosta, saj glasba ni v ospredju, ampak v zvočni podobi prevladujejo zvoki telesa v gibanju, topotanje stopal, pogovori, dihanje. Glasba je torej reakcija na akcijo. Predstava Skrito/Šibkost na prvi pogled deluje lahkotno, vendar obravnava pomembne eksistencialne teme in odpira pomenljiva vprašanja. Kajti človek si vedno želi biti močan, toda prav šibkost je tista, ki nas pogosto sili k razmišljanju in odločitvam za spremembe, ki bi nas pripeljale do moči."


foto: www.cityofwomengoesweb.org

Pia Brezavšček: (Povedna) Moč Šibkosti
www.cityofwomengoesweb.org [ cel članek | pdf ]
"Najbolj izvirna pa je vsekakor kostumografija. Plesalki sta oblečeni v (ena rdeč, druga siv) plašč. Plašč ali površnik, ki je vedno po-vrhu nečesa, vedno skriva (neko drugo oblačilo), ščiti pred mrazom, vetrom. Ekshibicionist ima nujno oblečen plašč, da lahko raz-skrije. Kljub izredni povedni moči predstave, kljub samorazgalitvi obeh performerk, raziskovanju skrajno neprijetnih situacij v komunikaciji, eksplikaciji šibkosti, tako še vedno ostaja nekaj »pod plaščem«, vse nikoli ne more biti raz-skrito.
[...]
Ustvarjalkama s sicer skromnimi a izredno prepričljivimi sredstvi uspe spomniti na občo individualnost, ki nas zapira med štiri stene, ki so sicer steklene, a neprebojne. Samo človek je individuum, bitje per se, ločeno od narave. Vse njegove šibkosti izhajajo ravno iz konflikta med naravo in kulturo. Leja Jurišić in Hanne Sybille Müler zato sicer raziskujeta polja šibkosti in jih s tem razpirata pogledu, a se nenaivno zavedata tudi dejstva, da popolnoma raz-skrita ne morejo postati. Človek je namreč – kulturna žival. Plašč ostaja zapet."

Miha Marek: Revolucija entre nous
www.cityofwomengoesweb.org [ cel članek | pdf ]
"Največjo težo pa ima vendarle konflikt, soočanje z nesporazumi, ki nastajajo, ko si nasproti stojita dve enakovredni osebi. V morda najbolj ganljivem trenutku predstave ena od plesalk stoji tik pred drugo, ki je vsa zadihana od napora, in jo z neodločnimi, ne do kraja izvršenimi gibi rok skuša pripraviti do – česa? Na lepem smo priča neki nemoči, ki ne izvira iz morebitne predpostavljene moči drugega, temveč iz njegove šibkosti in absolutne dostopnosti. Kako ravnati z osebo, ki je pred nami; kako ravnati z njo tako, kot si želimo; in kako vedeti, kaj si sploh želimo? Omenjeni prizor tako utelesi neko bridko človeško potrebo: vzpostaviti nekakšen, kakršenkoli telesni stik z drugim. In vendar se, kot se zgodi med plesalkama, poskusi te vrste večinoma koncajo s frustracijo in oddaljitvijo."

Jelena Milovanović, Avtonomija dežnih plaščev

www.cityofwomengoesweb.org [ cel članek | pdf ]
"Ustvarjali sta diskurz v dialoški relaciji, kakor tudi v enosmerni relaciji predstavljanja sebe. Kjub relacijam na odru, je avtonomna govorica njune izraznosti bila odprta do publike. Na tej točki menim, da je gledalec/gledalka lahko z investicijo v relacijo gledanja in zaznavanja, prepoznaval-a mrežo avtonomnih znakov govorice, ki sta označevali njuni telesi. Relacije njunega dialoga niso bile pomensko konkretne, so pa bile pretočne v strukturi. Pomembno je izpostaviti, da jasnost znakov ni bila ključnega pomena pri tej predstavi. Diskurz predstave je bil tisti, ki se je izpisoval v strukturi kretenj teles, kar sem videla v njunih relacijah. Vzpostavljali sta avtonomno govorico dveh avtonomnih teles, ki sta se srečali na relaciji med Ljubljano (mesto Leje Jurišić) in Berlinom (mesto Hanne Sybille Müller). Dopuščali sta možnost, da se zgodi vse, tudi nič, kar odpre horizont gledanju, dojemanju, zaznavanju prezenčnosti teles na odru. Kretnja se lahko zgodi ali ne, vedno je v relaciji do drugega."

Alja Gogala: Razkrito?
www.cityofwomengoesweb.org [ cel članek | pdf ]
"Predstavo, v kateri je glasba v ozadju in je vecini gledalcev neslišna, zaznamuje minimalizem giba in razlicnost interpretacije dveh ustvarjalk, ki obcinstvu poskušata razkriti svojstveno vizijo individualnega pogleda na ustvarjanje, doživljanje in umetniško interpretacijo."



Predstave po Sloveniji:
PREMIERA: petek 10. 10. ob 21.00, ponovitev: sobota 11. 10. ob 21.00, Plesni Teater Ljubljana, Festival [ Mesto žensk ]
3. september: Festival experimentalnega giba [ Nagib ], Maribor, Mali oder, SNG Maribor ob 20:00

Turneja javnih prikazov po Nemčiji:
28. avgust: TanzFabrik, Berlin, Studio 1 ob 16:00 kot Off program festivala [ Tanz im August ]

26. julij: Tanzhaus NRW Düsseldorf
25. junij: Studio 1, Tanzfabrik, Möckernstr. 68, Berlin
29. marec: Milchhof, Schwedter str. 234- 236, Berlin

KONCEPT

Plesna predstava »Šibkost« se bo z več vidikov lotila svoje osrednje teme. Raziskala bo vrsto plesnih, teatralnih in performativnih žanrov, ki jih šibkost uporablja, da bi prikrila svojo ranljivost. Ukvarjala se bo s temeljno relativnostjo svoje osrednje teme, saj je šibkost vselej nekaj, kar predpostavlja nekoga ali nekaj drugega. Šibkost se rodi ob srečanju z drugim. Ukvarjala se bo z vprašanji, zakaj si šibkost v resnici tako redko dovoli ranljivost in kaj ji preprečuje, da bi si jo dovolila. Ukvarjala se bo z vprašanjem, kaj je šibkost v plesu in kako ples uporablja različne tehnike, da bi si jo podredil ali jo premagal. Predstava »Šibkost« bo raziskala ranljivost svojega osrednjega instrumenta: telesa, ki mu je s končnostjo usojena ultimativna šibkost, saj to vselej premaga moč časa in smrti. V njej bosta nastopili dve plesalki,ki bosta šibkost raziskali na družbeni, telesni, materialni, eksistencialni in primerjalno nacionalni ravni.


With hidden noise, Marcel Duchamp, 1916

Šibkost je izrazito relativna kategorija, sodba ali občutek. Tako kot mnogo drugih reči tudi šibkost predpostavlja drugega: kot zgled, kot kontrast ali kot sodnika. Drugega, ki je močan, trden, stanoviten, stabilen – skratka: vse tisto, kar šibek ali šibkost ni – ali ki se kot takšen kaže. Kadar se šibkost nanaša na reči ali pojme, je drugo prisotno kot kriterij »kakovosti«, kot neznosna razlika. – Šibkost govori o drgetu, trzavici ali nečem, kar popušča pod silo pritiska. Nekaj, kar se uklanja temu, kar prihaja od drugod, od nekoga ali nečesa drugega. Šibkost govori o tančini, o neki strukturni »načetosti«, ki jo šibi obet razpada. Govori o neki končnosti, ki bi se ji radi izognili tako, da bi šibkost zavarovali in jo naredili neskončno. Varuje pa jo lahko samo neka nadomestna trdnost. – Nadomestna trdnost je natančno razlika med trdnostjo (ali močjo) in šibkostjo. Značilnost šibkosti je torej ta, da ji vselej nekaj manjka do točke, ko bi lahko izpolnila vsemogočni kriterij trdnosti. A tega ne ve, dokler ne pride do primerjave, do odnosa z nekom ali nečim drugim. – Ples je vselej nekaj šibkega. Saj ga nosi končnost, ki se imenuje telo. In njegova izčrpavajoča, nestanovitna moč. Evropska civilizacija si že od antike naprej prizadeva telo narediti neskončno, večno. Šibkost telesa je pognala v pogon znanost in medicino. Danes farmacevtska industrija in druge profitne panoge, ki se ukvarjajo s »človeškim zdravjem«, zaslužijo ogromno na račun človeških in telesnih šibkosti. Saj bi človek rad nadomestil razliko, ki mu manjka do trdnosti, stanovitnosti, gotovosti; do večnosti. Rad bi bil »trden, neizprosen mož jeklen« in premagal tudi neizprosne sile časa. – Brez šibkosti ni ne umetnosti ne znanosti niti kakšne druge ustvarjalnosti. Kreativni motiv vselej izhaja iz šibkosti, takorekoč nikoli iz moči. Moč ne rabi nobenega dodatka. A po drugi strani je moč mišljenja ravno v šibkosti misli, ne v stanovitnosti vednosti. Moč je v šibkosti plesa, ne v trdnosti stanovitnih koreografskih režimov. Moč je v šibkosti in končnosti telesa, ne v večnosti gotovih plesnih govoric. – A vsaka šibkost zna biti s svojimi motivi tudi nevarna. Drugega, ki ji predstavlja moč, trdnost in stanovitnost, si prizadeva premagati, doseči in nadvladati. Drugi zna šibkosti dostikrat predstavljat frustrirajočo fantazmo trdnosti. Šibkost zna sprožiti mnogo zahrbtnih motivov v tek in se pri tem zaščititi z različnimi strategijami mimikrije, ki imajo to funkcijo, da zakrijejo zevajočo razliko, ki šibkosti manjka do trdnosti. Šibkost je na bojnem polju sveta večkrat preoblečena v kostume trdnosti, zato smo dostikrat povsem negotovi, kadar jo želimo – brez sovražnih namenov – razkriti. Ne vemo, kateri izmed stolov, ki se ponašajo s svojo stabilnostjo, se bo sesul, ko se bomo usedli nanj. Nikdar ne vemo pravega podatka o tem, kdaj so nazadnje popravljali most, ki se nad čermi hudournika ziblje s svojo varljivo trdnostjo. Nikoli ne vemo, če ni pod na pogled zdravim lubjem drevo, na katerega se imamo namen nasloniti, povsem nagnito. Saj je šibkost odlična gledališka igralka in ima na zalogi celo skladišče trdnih kostumov. – Šibkost zna biti ranljiva, vendar je ravno tolikokrat dober strateg ofenziv, ki se znajo končati tudi s tragičnimi izidi.

Rok Vevar