Spremljevalna razstava 22. bienala industrijskega oblikovanja
An Accompanying Exhibit at the 22nd Biennial of Industrial Design
Avtorici razstave | Authors: Petra Černe Oven, Barbara Predan
Društvo Pekinpah v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje
The Pekinpah Association in Cooperation with the Museum of Architecture and Design
Ob razstavi bo izšla knjiga z naslovom: Storitveno in informacijsko oblikovanje
O čem govorimo
Storitveno in informacijsko oblikovanje sta v Sloveniji deficitarni panogi, v svetu pa v tem trenutku hitro razvijajoči se področji oblikovanja. Storitveno oblikovanje holistično obravnava različne probleme uporabnikov izdelkov in storitev ter z iskanjem najprimernejših rešitev zagotavlja številne koristi za njihove končne uporabnike. V interdisciplinarnem pristopu k oblikovanju sistemov in procesov združuje številna znanja in sposobnosti (oblikovanje, menedžment, sistemski inženiring).
Informacijsko oblikovanje gre neredko z roko v roki s storitvenim oblikovanjem, zajema pa prevajanje kompleksnih, neorganiziranih in nestrukturiranih podatkov v koristne in razumljive informacije; pri tem je poudarek namenjen čitljivosti, razumljivosti in končni uporabnosti dokumentov. Tudi ta veja je interdisciplinarna, saj združuje grafično oblikovanje, psihologijo, tipografijo, ergonomijo, arhitekturo in še številne druge stroke.
Za koristi končnega uporabnika sta tako storitveno kot informacijsko oblikovanje izrednega pomena, metode pa lahko uporabimo v povsem različnih sektorjih ne glede na to, ali gre za zasebno ali državno sfero: v javnem prevozu, urbanih prostorih, v zdravstvu, medicini in farmaciji, pri informacijskih tehnologijah, v telekomunikacijskih tehnologijah in medijih, v izobraževanju in znanosti, pri komuniciranju z državljani in s strankami ter na številnih drugih področjih.
Namen
Namen razstave je predstaviti izbrane primere dobre prakse s področja storitvenega in informacijskega oblikovanja ter s tem slovenski javnosti prvič predstaviti pomen in vloge, ki jih oblikovanje lahko odigra na področju storitev in informacij. Razstava poskuša vzpostaviti teoretično osnovo za razvoj in kritično vrednotenje storitvenega in informacijskega oblikovanja v Sloveniji. Ker primeri kažejo premik iz industrijske v informacijsko in storitveno dobo, je za domači kulturni prostor ključno spodbuditi zavedanje, da »klasično«, k proizvodnji orientirano oblikovanje ni več dovolj: 80 odstotkov BDP-ja ZDA in 39 odstotkov BDP-ja Kitajske zavzemajo ravno storitve, prav ta sektor pa je tudi v Sloveniji zelo močan.
Otroški skener, oblikovanje: Philips Design
Struktura
Struktura razstave je didaktična. 21 primerov dobre prakse je razdeljenih na 8 področij:
Javne storitve
Znanost in tehnologija
Mesta in javne površine
Ljudje in skupnost
Umetnost in kultura
Globalna varnost
Izobraževanje
Zasebne storitve
Vsak primer je za boljše razumevanje predstavljen v treh stopnjah: izhodišče (preteklo stanje), rešitev (storitveno in/ali informacijsko oblikovanje) in učinek. Določeni primeri so nanizani »pod črto«. Ti so bili izbrani zaradi izvirne ideje, manjka pa jim povezava z oblikovanjem.
Glavne značilnosti: učinkovitost, preprostost, razumljivost, jasnost, čitljivost, doslednost, preusmeritev k lokalni skupnosti (ki prevzema pobudo in mreženje). Razstava je nastala na podlagi intenzivnega raziskovalnega dela in povezovanja s strokovnjaki z vsega sveta.
izbrani primeri dobre prakse 1. Javne storitve
1. 1. Aktivne množice, VB
1. 2. Zabavna teorija, Švedska
1. 3. HMRC-opomin za plačilo dohodnine, VB
-- 2. Znanost in tehnologija
2. 1. Otroški skener, Nizozemska
2. 2. Storitveno oblikovanje na urgenci, Švedska
-- 3. Mesta in javne površine
3. 1. Kolesarsko mesto, Francija
3. 2. Terminal 5, Letališče Heathrow, VB
3. 3. London na dlani, VB
// pod črto*: 3. 4. Zeleni avtomobili, Italija, Kanada, Nizozemska, VB
-- 4. Ljudje in skupnost
4. 1. Časovna banka, Italija
4. 2. Mestno kmetovanje, VB
4. 3. Aquarius – komuna za starejše (55+), Nizozemska
// pod črto: 4. 4. Najemi stare starše, Danska
-- 5. Umetnost in kultura
5. 1. Manchester Art Gallery: Pohajkujte. Občudujte. Dobrodošli, VB
-- 6. Globalna varnost
6. 1. SNAP, Švica in VB
-- 7. Izobraževanje
7. 1. Elementa, edinstveni sistem gibalne in športne vzgoje, Slovenija
// pod črto: 7. 2. Nevedni učitelj, Belgija
-- 8. Zasebne storitve
8. 1. Zadrži drobiž, ZDA
8. 2. Skriti potenciali telefonskega računa, VB
// pod črto: 8. 3. Mlekomat, Italija
// pod črto: 8. 4. Zbirna položnica, Slovenija
*Primeri, ki so nanizani »pod črto«, so bili izbrani zaradi izvirne ideje, manjka pa jim sodelovanje z oblikovalsko stroko.
Storitveno in informacijsko oblikovanje
Uredili Petra Černe Oven in Barbara Predan
-- Zbirka 42:1
ISBN 978-961-6669-14-6
obseg: 112 strani
cena: 5 Eur + poštnina (2 Eur)
Ob razstavi bo v Zbirki 42 izšla knjiga z naslovom Storitveno in informacijsko oblikovanje, oblikovanje: Petra Černe Oven
KAZALO
[ Zbirka 42: uvod 01 ]
Petra Černe Oven: Informacijsko oblikovanje – oblikovanje za uporabnika
Barbara Predan: Oprijemljivost neoprijemljivega
Izbrani primeri dobre prakse
Dodatne povezave
Priloga: študentski seminarji na temo neoprijemljivega oblikovanja
- Tjaša Kermavnar, Triki na področju trgovine
- Amanda Kladnik, Ljubezen skozi želodec
- Alen Mencej in Katja Turk, Ločeno zbiranje odpadkov
- Ana Ida Mordej, Storitveno oblikovanje: bančna kartica
- Klemen Smrtnik, Odlično urejen pretok informacij
----
ZBIRKA 42: UVOD 01
Kot piše Douglas Adams, sta pred sedmimi milijoni let in pol Lunkwill in Fook največjemu superračunalniku GlobokaMisel naročila, naj najde odgovor na dokončno vprašanje o Življenju, Vesolju in sploh Vsem. Sedem milijonov let in pol kasneje je GlobokaMisel petinsedemdesettisoči generaciji oznanil odgovor na zastavljeno nalogo: dvainštirideset. Z odgovorom pa se je pravo delo pravzaprav šele začelo. Začelo se je ukvarjanje z vprašanjem. Kajti – kot nam še razloži GlobokaMisel: ko bomo vedeli, kako se glasi vprašanje, bomo tudi razumeli, kaj pomeni dani odgovor.
Na zadnjo misel se naslanjava pri snovanju nove zbirke. Dvainštiridesetkrat bova obravnavali izbrano temo s področja oblikovanja (pa naj bo na prvi pogled še tako obrobna in oddaljena) ter poskušali iskati vprašanja in po možnosti tudi odgovore nanje. Cilj je torej ambiciozen – 42 zvezkov. Ob zadanem še zaveza: če nama uspe izdati vseh 42 zvezkov z besedili s področja oblikovanja, bova zbirko – ne glede na uspešnost pri odkrivanju vprašanj in ponujanju odgovorov – ukinili.
V prvem zvezku se podajava na polje storitvenega in informacijskega oblikovanja. Gre za v svetu hitro rastoči, v Sloveniji pa še vedno deficitarni področji oblikovanja. Osredotočava se na pomene in vloge, ki jih oblikovanje lahko odigra na teh dveh področjih, in s tem poskušava postaviti teoretično osnovo za razvoj in kritično vrednotenje storitvenega in informacijskega oblikovanja v Sloveniji.
Kot si lahko preberete v besedilu »Oprijemljivost neoprijemljivega«, storitveno oblikovanje na holističen način obravnava izjemno raznolike in kompleksne, največkrat neoprijemljive procese. Pri iskanju najprimernejših rešitev oblikovalci v ospredje postavljajo uporabnika z na videz preprostim ciljem: zagotavljati uporabnikove koristi. Informacijsko oblikovanje gre neredko z roko v roki s storitvenim oblikovanjem, zajema pa prevajanje kompleksnih, neorganiziranih in nestrukturiranih podatkov v koristne in razumljive informacije; pri tem je poudarek na čitljivosti, razumljivosti in končni uporabnosti dokumentov. O tem govori besedilo z naslovom »Informacijsko oblikovanje – oblikovanje za uporabnika«.
V nadaljevanju sledi 21 primerov dobre prakse, razdeljenih na 8 področij. Vsak primer za boljše razumevanje predstavljava prek treh stopenj: izhodišče (preteklo stanje), rešitev (storitveno in/ali informacijsko oblikovanje) in učinek. V prilogi knjižice je nanizanih tudi pet študentskih seminarjev na temo neoprijemljivega oblikovanja, ki so nastali v okviru predmeta Razvoj in teorija oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Vse našteto pa zaokrožujeva z drobnim izborom dodatnih informacij o združenjih in profesionalnih organizacijah, ki se ukvarjajo s storitvenim in informacijskim oblikovanjem, ter vse zainteresirane vabiva k nadaljnjemu poglabljanju načete snovi.
Strokovni sodelavki in avtorici razstave
dr. Petra Černe Oven in mag. Barbara Predan, društvo Pekinpah
Strokovna sodelavka in vodja projekta v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje
Cvetka Požar, kustosinja za vizualne komunikacije v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje
Tehnična organizatorka in koordinatorka
Barbara Poček, sodelavka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
Oblikovalec razstave
Primož Pislak
Tehnična izdelava razstave
Altos, d. o. o.
Pokrovitelj tehnične opreme
Avtera, d. o. o.
Lektoriranje slovenskih besedil
Katja Paladin
Prevod
Tony Čater
Marketing
Anja Zorko, vodja marketinga v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje
Odnosi z javnostmi
Pika Leban, sodelavka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
-- Razstavo sta podprla:
Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS
-- Zahvala
Nikhil Acharya in Lisa Rudnick (United Nations Institute for Disarmament Research – UNIDIR), David Barrie (David Barrie & Associates), Rok Benčin, David Brown, Michael Bugaj (Tribal DDB Stockholm), Ann Crawley (Design Council), Alex Dale, Nathalie Delebarre (JCDecaux), Delavsko-pankerska univerza, Mojmir Flisek, Tjaša Kermavnar, Amanda Kladnik, Tibor Kranjc, Emma Laurentz (Transformator Design Group AB), Alen Mencej, Derek B. Miller, Ana Ida Mordej, Robert O’Dowd (Designs of the time Cornwall), Nicki Oldham (Holmes Wood), Žiga Predan, Femmy de Rijk (Philips Design), Chris Seigal (City Car Club), Klemen Smrtnik, Maja Šuštaršič, Žiga Testen, Katja Turk, Andre Viljoen (Bohn & Viljoen Architects).
----
[ MEDIJSKO POROČANJE ]
Vid Lenard, Po poteh prihodnosti
Dnevnik, 28. 10. 2010
Že na prejšnjem bienalu so namesto nacionalnih selekcij uvedli izbirno komisijo, ki je letos pregledala še več prijavnih skupin kot doslej. Poleg izdelkov in zasnov sta tako izpostavljeni tudi dve aktualni področji - storitveno oblikovanje in informacijsko oblikovanje. Vidna sporočila so po novem omejena na informacijsko oblikovanje, produktno grafiko in celostne grafične podobe s poudarkom na njihovi kompleksnosti. Spremljevalni program je zasnovan z namenom problematizirati aktualno v oblikovanju, saj je oblikovanje med najbolj odzivnimi dejavnostmi človeške družbe in se mora neprestano prilagajati različnim tehnološkim, gospodarskim, družbenim in političnim pogojem kulture in okolja, v katerem nastaja in deluje. [ celotni članek ]
- Jela Krečič, BIO - Presežek je, ko ni ničesar preveč
Delo, 7. 10. 2010
»Letošnji bienale je rezultat zelo strogega izbora. Izbirna komisija se je odločila, da bo na razstavo izpustila samo najboljše,« pojasnjuje Šubičeva. »Pomemben je tudi poudarek na informacijskem oblikovanju v skupini grafičnih del. Že v razpisu smo k prijavi posebej spodbujali informacijske oblikovalce. Na to smo opozorili tudi izbirno komisijo in vanjo ter v žirijo privabili strokovnjaka s tega področja.« Z informacijskim in storitvenim oblikovanjem se ukvarja tudi spremljevalna razstava Storitveno in informacijsko oblikovanje: primeri dobre prakse na Fužinskem gradu, ki je nastala v sodelovanju med MAO in društvom Pekinpah. [ celotni članek ]