[ Teorija . teorija oblikovanja ]

[ knjižne objave ] [ kazalo ] [ spletna prodaja ]

NAZAJ K OBLIKOVANJU
Antološki pregled teorije oblikovanja v slovenskem prostoru

avtorici: Tanja Berčon Potić in Barbara Predan
Delo je izšlo pri [ založbi Litera ], v sozaložništvu z Društvom Pekinpah,
v zbirki Nova Znamenja, 20. junija 2007.

Urednik revije Uporabna informatika Mirko Vintar je pred časom precej žolčno diskreditiral trditev, ki jo je v članku Univerza, ali veš svoj dolg? zapisal takratni rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger. Kot je zapisal Vintar, Mencinger »izrazi dvom o pomembnosti znanstvenega in strokovnega tiska v domačem jeziku«1. Po Vintarjevih besedah je to prvi korak do stanja, ko bomo poučevali slovenski jezik v angleškem jeziku, dokler ne bo tudi to postalo odveč. V primeru, da se Mencinger moti, cinično zaključi, »se bomo pač Slovenci kot narod samoukinili«. Mencinger v besedilu res izrazi dvom, hkrati pa doda: »Seveda to ne pomeni, da nasprotujem objavam v slovenskem jeziku in se navdušujem samo za objave v tujini. [...] Učitelj, ki veliko objavlja v tujini, veliko objavlja tudi doma. Zato se prav nič ne bojim, da bi objave v tujini škodovale slovenskemu razvoju.«2 Angleščina v zadnjem času prevzema poslanstvo umetnega jezika esperanta, kljub temu pa to še ni zadosten razlog za prenehanje ukvarjanja s terminologijo in pisanjem strokovnih tekstov v matičnem jeziku. Ob vsakokratni polemiki se odpre vprašanje, kaj bo s slovenskim jezikom? Profesor slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani Marko Stabej zapiše: »Sodobni globalizacijski in integracijski tokovi preurejajo marsikatere družbene mehanizme. [...] Kaj to pomeni za slovensko govorno skupnost in njen jezik? Nekaterim se zdi, da je slovenščina v vseh omenjenih sodobnih procesih izrazito ogrožena in da bi jo bilo treba zakonsko zaščititi, okrepiti normativne postopke ipd. Drugim se zdi, da je slovenščina zaradi majhnosti govorne skupnosti dolgoročno neuporabna in da se z njo ne splača ukvarjati. Med tema skrajnostma pa je prostor za konstruktiven odnos do lastnega jezika.« In ob tem doda: »Slovenščina je jezik, ki lahko zadovolji vse sodobne komunikacijske potrebe znotraj slovenske družbene skupnosti.«3

Med pomembnejšimi konstruktivnimi prispevki k jeziku je zagotovo tudi strokovna terminologija. Je ena od temeljnih delov vsake stroke, tako praktičnega kot teoretičnega polja delovanja. Na področju oblikovanja vrzel najkvalitetnejše zapolnjujeta Enciklopedija Slovenije in leksikon Likovne umetnosti Cankarjeve založbe. Ob pregledu oblikovalskih gesel v splošnih leksikonih in slovarjih razlage delujejo dokaj enovito, žal pa za slovenski termin oblikovanje ne najbolj perspektivno, saj vedno bolj prevladujeta gesli design in dizajn (poslovenjeni angleški pojem). Problematiko ob razlagi gesla oblikovanje v Enciklopediji Slovenije leta 1994 izpostavi Stane Bernik: »Tudi na Slovenskem so v rabi tuji izrazi, vendar se vse bolj dosledno uveljavljajo slovenska poimenovanja [...].«4 Pa je temu res tako? Z izidom Slovenskega pravopisa leta 2001 se na področju oblikovanja še dodatno poglablja polemika med omenjenima strujama na vedno občutljivem polju odnosa do materinega jezika. Vloga stroke je na tem mestu pomembna, vseeno pa brez dodatne pomoči tako strokovne kot laične javnosti, ki bo slovenske pojme uporabljala, ne bo šlo. Samo redna raba v pisnem in govornem jeziku zagotavlja umestitev gesla v splošne leksikone, jezikovne slovarje in strokovne publikacije.

Razvojno gledano je terminološka dilema star problem. Z oblikovanjem kot s panogo se med prvimi strokovno ukvarjata in o njem pišeta arhitekt in urednik France Ivanšek ter arhitekt Edvard Ravnikar – utemeljitelj prve študijske smeri za oblikovanje na Fakulteti za arhitekturo. Slednji je tudi avtor edine teoretične razprave s področja oblikovanja pri nas, zato ji v nadaljevanju namenjava več pozornosti. Hazel Conway v knjigi Design History izpostavi, da je brez zgodovinske perspektive naše razumevanje omejeno: »Postanemo zaporniki sedanjosti, nemočni za spregledanje alternativ ali prepoznavanje naših zmožnosti in izbire.«5 Temu primerno sva ob pripravi magistrske naloge z naslovom Vsebinska izhodišča za geslovnik oblikovalskega leksikona6 pripravili strokovna članka, ki temeljita na pregledu razvoja in rabe osnovnih strokovnih terminov s področja oblikovanja s poudarkom na periodiki, ki je izhajala v Sloveniji od leta 1951. Besedili analizirata terminološko problematiko na področju oblikovanja z dveh vidikov: industrijskega oblikovanja in oblikovanja vizualnih komunikacij. Ob tem je izredno zanimivo, da hkrati s študijo razvoja terminologije osvetljujeva teme, ki so v oblikovanju navkljub minulim desetletjem (v mnogih primerih žal) še vedno aktualne. V mislih imava predvsem potrebo po nenehnem poudarjanju ter uveljavljanju pomena in vloge oblikovanja v družbi, v razmerju z državo, z gospodarstvom in ukvarjanje z nikoli dokončno definiranim odgovorom, kaj oblikovanje pravzaprav je.

V drugem delu knjige sledi antološki izbor besedil oblikovalske teorije, ki se je v slovenskem prostoru najizraziteje razvijala v časopisni in knjižno-kataloški periodiki od leta 1951 in vse do danes. V izboru sva zajeli (po najinem mnenju) ključna avtorska besedila, ki poleg že omenjene terminološke problematike izrisujejo razvoj oblikovanja pri nas. Radi bi se zahvalili vsem avtorjem, ki so nama dovolili ponatis izbranih člankov, in uredniku Andreju Brvarju, ki je z umestitvijo pričujoče knjige v knjižni program Litere pripomogel k enemu od redkih premikov na področju slovenske oblikovalske teorije.

Barbara Predan, Tanja Berčon Potić
oktober 2006


1 Mirko VINTAR, Uvodnik, Uporabna informatika, št. 3, 2001, pp. 107–108.

2 Jože MENCINGER, Univerza, ali veš svoj dolg?, Delo, 8. 8. 2001, p. 15.

3 Marko STABEJ, Slovenščina: v obrambo ali napad? Razkrij svojo digitalno substanco, Inštitut za telekomunikacije, Ljubljana 2001, pp. 254–259.

4 Stane BERNIK, geslo oblikovanje, Enciklopedija Slovenije (8. zvezek), (ed. Dušan Voglar), Mladinska knjiga, Ljubljana 1994, p. 60.

5 Hazel CONWAY, Design History Basic, Design History, a student's handbook (ed. Hazel Conway), Routledge, London in New York 1995, p. 5.

6 Magistrirali sva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, na Oddelku za teorijo in razvoj oblikovanja, pod mentorstvom prof. dr. Staneta Bernika, leta 2004.

[ objave v zbornikih, katalogih ] [ časopisne objave ]