NAZAJ K OBLIKOVANJU
Antološki pregled teorije oblikovanja v slovenskem prostoru
avtorici: Tanja Berčon Potić in Barbara Predan
Delo je izšlo pri [ založbi
Litera ], v sozaložništvu z Društvom
Pekinpah,
v zbirki Nova Znamenja, 20. junija 2007.
Urednik revije Uporabna informatika Mirko Vintar je pred časom
precej žolčno diskreditiral trditev, ki jo je v članku Univerza, ali
veš svoj dolg? zapisal takratni rektor Univerze v Ljubljani Jože
Mencinger. Kot je zapisal Vintar, Mencinger »izrazi dvom o pomembnosti
znanstvenega in strokovnega tiska v domačem jeziku«1.
Po Vintarjevih besedah je to prvi korak do stanja, ko bomo poučevali slovenski
jezik v angleškem jeziku, dokler ne bo tudi to postalo odveč. V primeru,
da se Mencinger moti, cinično zaključi, »se bomo pač Slovenci kot narod
samoukinili«. Mencinger v besedilu res izrazi dvom, hkrati pa doda: »Seveda
to ne pomeni, da nasprotujem objavam v slovenskem jeziku in se navdušujem
samo za objave v tujini. [...] Učitelj, ki veliko objavlja v tujini, veliko
objavlja tudi doma. Zato se prav nič ne bojim, da bi objave v tujini škodovale
slovenskemu razvoju.«2 Angleščina v zadnjem času prevzema
poslanstvo umetnega jezika esperanta, kljub temu pa to še ni zadosten
razlog za prenehanje ukvarjanja s terminologijo in pisanjem strokovnih
tekstov v matičnem jeziku. Ob vsakokratni polemiki se odpre vprašanje,
kaj bo s slovenskim jezikom? Profesor slovenistike na Filozofski fakulteti
v Ljubljani Marko Stabej zapiše: »Sodobni globalizacijski in integracijski
tokovi preurejajo marsikatere družbene mehanizme. [...] Kaj to pomeni
za slovensko govorno skupnost in njen jezik? Nekaterim se zdi, da je slovenščina
v vseh omenjenih sodobnih procesih izrazito ogrožena in da bi jo bilo
treba zakonsko zaščititi, okrepiti normativne postopke ipd. Drugim se
zdi, da je slovenščina zaradi majhnosti govorne skupnosti dolgoročno neuporabna
in da se z njo ne splača ukvarjati. Med tema skrajnostma pa je prostor
za konstruktiven odnos do lastnega jezika.« In ob tem doda: »Slovenščina
je jezik, ki lahko zadovolji vse sodobne komunikacijske potrebe znotraj
slovenske družbene skupnosti.«3
Med pomembnejšimi konstruktivnimi prispevki k jeziku je zagotovo tudi
strokovna terminologija. Je ena od temeljnih delov vsake stroke, tako
praktičnega kot teoretičnega polja delovanja. Na področju oblikovanja
vrzel najkvalitetnejše zapolnjujeta Enciklopedija Slovenije in
leksikon Likovne umetnosti Cankarjeve založbe. Ob pregledu oblikovalskih
gesel v splošnih leksikonih in slovarjih razlage delujejo dokaj enovito,
žal pa za slovenski termin oblikovanje ne najbolj perspektivno, saj vedno
bolj prevladujeta gesli design in dizajn (poslovenjeni
angleški pojem). Problematiko ob razlagi gesla oblikovanje v Enciklopediji
Slovenije leta 1994 izpostavi Stane Bernik: »Tudi na Slovenskem so
v rabi tuji izrazi, vendar se vse bolj dosledno uveljavljajo slovenska
poimenovanja [...].«4 Pa je temu res tako? Z izidom Slovenskega
pravopisa leta 2001 se na področju oblikovanja še dodatno poglablja
polemika med omenjenima strujama na vedno občutljivem polju odnosa do
materinega jezika. Vloga stroke je na tem mestu pomembna, vseeno pa brez
dodatne pomoči tako strokovne kot laične javnosti, ki bo slovenske pojme
uporabljala, ne bo šlo. Samo redna raba v pisnem in govornem jeziku zagotavlja
umestitev gesla v splošne leksikone, jezikovne slovarje in strokovne publikacije.
Razvojno gledano je terminološka dilema star problem. Z oblikovanjem kot
s panogo se med prvimi strokovno ukvarjata in o njem pišeta arhitekt in
urednik France Ivanšek ter arhitekt Edvard Ravnikar – utemeljitelj prve
študijske smeri za oblikovanje na Fakulteti za arhitekturo. Slednji je
tudi avtor edine teoretične razprave s področja oblikovanja pri nas, zato
ji v nadaljevanju namenjava več pozornosti. Hazel Conway v knjigi Design
History izpostavi, da je brez zgodovinske perspektive naše razumevanje
omejeno: »Postanemo zaporniki sedanjosti, nemočni za spregledanje alternativ
ali prepoznavanje naših zmožnosti in izbire.«5 Temu primerno
sva ob pripravi magistrske naloge z naslovom Vsebinska izhodišča za
geslovnik oblikovalskega leksikona6 pripravili strokovna
članka, ki temeljita na pregledu razvoja in rabe osnovnih strokovnih terminov
s področja oblikovanja s poudarkom na periodiki, ki je izhajala v Sloveniji
od leta 1951. Besedili analizirata terminološko problematiko na področju
oblikovanja z dveh vidikov: industrijskega oblikovanja in oblikovanja
vizualnih komunikacij. Ob tem je izredno zanimivo, da hkrati s študijo
razvoja terminologije osvetljujeva teme, ki so v oblikovanju navkljub
minulim desetletjem (v mnogih primerih žal) še vedno aktualne. V mislih
imava predvsem potrebo po nenehnem poudarjanju ter uveljavljanju pomena
in vloge oblikovanja v družbi, v razmerju z državo, z gospodarstvom in
ukvarjanje z nikoli dokončno definiranim odgovorom, kaj oblikovanje pravzaprav
je.
V drugem delu knjige sledi antološki izbor besedil oblikovalske teorije,
ki se je v slovenskem prostoru najizraziteje razvijala v časopisni in
knjižno-kataloški periodiki od leta 1951 in vse do danes. V izboru sva
zajeli (po najinem mnenju) ključna avtorska besedila, ki poleg že omenjene
terminološke problematike izrisujejo razvoj oblikovanja pri nas. Radi
bi se zahvalili vsem avtorjem, ki so nama dovolili ponatis izbranih člankov,
in uredniku Andreju Brvarju, ki je z umestitvijo pričujoče knjige v knjižni
program Litere pripomogel k enemu od redkih premikov na področju slovenske
oblikovalske teorije.
Barbara Predan, Tanja Berčon Potić
oktober 2006
1 Mirko VINTAR, Uvodnik, Uporabna informatika,
št. 3, 2001, pp. 107–108.
2 Jože MENCINGER, Univerza, ali veš svoj dolg?, Delo,
8. 8. 2001, p. 15.
3 Marko STABEJ, Slovenščina: v obrambo ali napad?
Razkrij svojo digitalno substanco, Inštitut za telekomunikacije,
Ljubljana 2001, pp. 254–259.
4 Stane BERNIK, geslo oblikovanje, Enciklopedija
Slovenije (8. zvezek), (ed. Dušan Voglar), Mladinska knjiga, Ljubljana
1994, p. 60.
5 Hazel CONWAY, Design History Basic, Design History,
a student's handbook (ed. Hazel Conway), Routledge, London in New
York 1995, p. 5.
6 Magistrirali sva na Akademiji za likovno umetnost in
oblikovanje, na Oddelku za teorijo in razvoj oblikovanja, pod mentorstvom
prof. dr. Staneta Bernika, leta 2004.