[ Cikel predavanj iz teorije oblikovanja ]

[ program ] [ koncept ] [ medijski odzivi ] [ English ]

DIETER RAMS | 6. 3. 2008



Odlomek iz predavanja prof. Dieterja Ramsa, 6. 3. 2008 v Ljubljani

MANJ, TODA BOLJE

Trdno sem prepričan, da obstaja oblikovalska etika. Oblikovanje namreč jemljem vse preveč resno, da bi lahko sledil ciničnim geslom v smislu vse je prav, vse je za nekaj dobro, vse je dovoljeno.

Spremembe, ki vplivajo na prihodnost, niso bile nikoli lahke in danes so še toliko težje.

Resnici na ljubo, kdorkoli od daleč pogleda na naš svet in vidi, kaj smo mu storili, osupne nad človeštvom in okoljem, ki smo ga ustvarili. Tu ima oblikovanje pomembno družbeno odgovornost – ne gre samo za posameznika, kako dobro živi s tem, kar ima; veliko pomembneje je, da skupnost preživi s tem, kar ustvari.

Pri zahtevi po spremembi lahko uporabimo geslo Manj, toda bolje. Pravzaprav je to vodilno načelo mojih razmišljanj in dejanj. Manj, toda bolje zveni domače, kot stari, dobro znani Manj je več. Kljub podobnosti pa pomeni nekaj drugega. Dolgoročno moramo močno zmanjšati količino izdelkov in hkrati učinkovito izboljšati njihovo kakovost. Manj istovrstnih izdelkov, ki se razlikujejo samo formalno, navzven. Manj oblikovalskih umetniških del. Manj trendovskih, sezonskih predmetov, zdaj v stiku s zeitgeistom, že čez nekaj mesecev spet zastarelih.

Manj, toda bolje pomeni, da odmaknemo kulturo izdelka od obilja, razsipništva, cenenosti – v dobesednem in prenesenem pomenu.

Oblikovalci lahko in vsekakor morajo postati nosilci nove kulture izdelka, ki postopoma zmanjšuje onesnaženost in opustošenje našega naravnega okolja. Ne gre le za stvarno fizično uničenje, marveč tudi za pritisk, ki ga na naše zaznavanje, mišljenje in občutenje izvaja kaos grdih nasilnih oblik in barv, v kar so oblikovalci vseh sort spremenili dobršen del našega bivalnega okolja. Pot do te nove kulture izdelka je dolga, polna neštetih majhnih korakov. Prav zato je vsak, navidez še tako droben, vreden premisleka in spoštovanja.

—
Dieter Rams je industrijski oblikovalec, ključna figura nemškega funkcionalizma v oblikovanju. Leta 1955 se je zaposlil v podjetju Braun, kjer je v obdobju 1961–95 vodil oblikovalski center, in dodobra zaznamoval svetovno oblikovanje bele tehnike.

[ Dieter Rams: Deset zapovedi v oblikovanju ]
[ O Dieterju Ramsu, Design Museum, London ]
[ Intervju z Dieterjem Ramsom, Icon 010, februar 2004 ]

Pogovor z industrijskim oblikovalcem Dietrom Ramsom
Razmišljati bi morali o kulturi vsakdana
Besedilo: Jela Krečič
DELO, ponedeljek 10. 3. 2008
Nemški industrijski oblikovalec Dieter Rams (rojen leta 1932) je v svoji dolgoletni karieri zelo zaznamoval oblikovalsko polje, še posebno področje bele tehnike. Večino svojih del je ustvaril v podjetju Braun, kjer je dobrih trideset let vodil oblikovalski center. Nekateri njegovi izdelki – oblikoval je tako pohištvo in hi-fi opremo kot kalkulatorje in vžigalnike – so danes priljubljeni med zbiratelji, precej pa jih je še vedno v prodaji. Njegovo delo je zaznamoval funkcionalizem znane nemške šole Bauhaus in oblikovalci, kot sta Mies van der Rohe in Walter Gropius. Sam dobro oblikovanje formulira kot Manj, a bolje. Prepričan je, da ima oblikovanje etično dimenzijo, ustvarjati mora manj in kakovostno, pri tem mora upoštevati estetske kriterije in občutek za uporabnika ter skupnost. Te in nekatere druge smernice za odgovorno oblikovanje je strnil v deset oblikovalskih zapovedi. Z njim smo govorili predvsem o etičnem poslanstvu oblikovanja v kontekstu globalnega kapitalizma.
[ preberi pogovor - pdf ]

—

Čim manj dizajna
Dieter Rams: "Manj, toda bolje" (predavanje, Arhitekturni muzej Ljubljana)
Besedilo: Nenad Jelesijević
VEČER, četrtek 13. 3. 2008
Dieter Rams je eden najvplivnejših industrijskih oblikovalcev dvajsetega stoletja in eden ključnih avtorjev nemškega funkcionalizma, ki je od leta 1955 delal v podjetju Braun, sedaj multinacionalki, in tam vodil oblikovalski center med leti 1961-1995. MoMA v svoji oblikovalski zbirki hrani njegov univerzalni sistem polic (1960), namizni vžigalnik (1968), žepni radijski sprejemnik (1958) ter zvočnik LE 1 (1960).
[ preberi ]



[ program ]

Dieter Rams (Nemčija), 6. marec 2008 [ več ]
Ezio Manzini (Italija), 20. marec 2008 [ več ]
Jonathan Chapman (Velika Britanija), 8. april 2008 [ več ]
Clive Dilnot (ZDA), 13. maj 2008 [ več ]
Per Mollerup (Danska), 9. junij 2008 [ več ]
Victor Margolin (ZDA), 3. oktober 2008 [ več ]