EDVARD RAVNIKAR
DESIGN

 

Prva tiskana izdaja študije Design arhitekta Edvarda Ravnikarja (1969). Avtor je v uvodu razprave zapisal, da gre za študijo o problematiki designa nasploh, s predlogom za ukrepe, ki bi jih morali napraviti za njegov razvoj v Sloveniji. Vse do pričujoče izdaje je bila študija ohranjena le v obliki fotokopiranega tipkopisa. Ker gre za izjemno pomemben dokument teorije in zgodovine slovenskega oblikovanja, smo se v društvu Pekinpah odločili za izdajo tipkopisa v knjižni obliki. Za likovno opremo je poskrbel slikar Arjan Pregl.

 
 

Edvard Ravnikar
Design
RAZPRODANO

Odlomek iz knjige (pdf)

BESEDA UREDNICE (odlomek)
Razpravo Design (1969) je arhitekt Edvard Ravnikar napisal na podlagi naročila komisije za industrijsko oblikovanje, ki je takrat delovala pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije. Besedilo z različnih vidikov obravnava aktualna vprašanja industrijskega oblikovanja, s ciljem sestaviti enotno stališče gospodarstva o tem področju. Razprava Design sodi med prva slovenska strokovna besedila, ki se poglobljeno ukvarjajo s problematiko teorije oblikovanja v Sloveniji. Kljub temu pa je do pričujoče izdaje obstajala le v obliki fotokopiranega tipkopisa na polici knjižnice oddelkov za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Na to izjemno dragoceno najdbo sem povsem po naključju naletela leta 2002, v času raziskovanja in pisanja magistrske naloge. V nalogi sem se skupaj s kolegico Tanjo Berčon Potić ukvarjala s problematiko terminoloških pojmovanj na področju oblikovanja. Eden od ključnih vidikov zgodovinskega pregleda v okviru raziskave je bilo analiziranje izbranih domačih in tujih strokovnih besedil s področja oblikovanja, z namenom razumeti problematiko izrazoslovja in slediti pogosto spreminjajoči se rabi ključnih strokovnih izrazov. Najdba Ravnikarjevega tipkopisa Design iz leta 1969 je takrat povsem pretresla najino analizo. Poleg dejstva, da je razprava v strokovni besednjak ponovno vrnila – poleg sistematično uveljavljenega termina oblikovanje – angleško tujko design, sta me prevzeli tudi njena vsebinska lucidnost in aktualnost razumevanja širše problematike oblikovanja. Presenetilo me je, da takšno delo ni nikoli doseglo širše (strokovne) javnosti, zato je v meni vse od takrat tlela ideja o natisu in s tem potencialni razširitvi ter ohranitvi Ravnikarjeve misli.

O AVTORJIH (odlomek)
Edvard Ravnikar (1907–1993) je sprva študiral arhitekturo na Dunaju, leta 1935 pa je pod mentorstvom arhitekta Jožeta Plečnika iz arhitekture diplomiral v Ljubljani. Po diplomi se je leta 1939 kot sodelavec krajši čas izpopolnjeval v ateljeju francoskega arhitekta Le Corbusiera. Po letu 1945 se je posvetil reševanju novonastalih urbanističnih in arhitekturnih problemov. Leto pozneje se je habilitiral na oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani (danes Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani) ter predaval in vodil seminar iz urbanizma in javnih zgradb. Za njegovo najpomembnejše delo v Ljubljani velja urbanistično in arhitekturno celostno zasnovani kompleks Trga revolucije (danes Trg republike), zasnovan in izveden v obdobju od leta 1960 do 1983. 

Izredno pomembno je tudi Ravnikarjevo delovanje na področju spomeniške arhitekture, likovne kulture, tehničnih oblik, knjižne opreme in pedagogike. V okviru slednje izstopa njegov poskus uveljavitve novega izobraževalnega programa oblikovanja, imenovanega »smer B« (jesen 1960). Ne nazadnje pa je bil Ravnikar tudi izjemen poznavalec teorije in razvoja stroke. S svojim delom je odločilno sooblikoval javno mnenje o arhitekturi, urbanizmu in oblikovanju. Vplival je na razumevanje družbene vpetosti obravnavanih področij in tudi njihove vloge v uveljavljanju naprednih idej. Razprava Design (1969) nedvomno sodi med takšna dela. 

Arjan Pregl, Ikea Painting 1, 2017, olje na platnu, 67 x 85 cm

Arjan Pregl, Ikea Painting 1, 2017, olje na platnu, 67 x 85 cm

Arjan Pregl (1973) je leta 1998 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 2001 je na isti akademiji končal magistrski študij slikarstva. V zadnjem semestru slednjega je obiskoval IUP – Indiana University of Pennsylvania (ZDA). Nato je vpisal magistrski študij grafike in ga končal leta 2004. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, ilustracijo, oblikovanjem in pisanjem. Za svoje delo je prejel že več nagrad. Živi in dela v Ljubljani.

Delo Arjana Pregla se običajno giblje v prepletu treh ključnih vsebin: zgodovine umetnosti, humorja in politične angažiranosti. V seriji Ikea Paintings Pregl slika blazine, prevleke in druge uporabne predmete, ki so bili kupljeni v švedski veleblagovnici in so zdaj v uporabi pri njem doma. Odslika jih z gubami in pregibi, ki so posledica osebne uporabe. Tako se vzpostavlja preplet idej Bauhausovega izročila kot »laboratorija bivalne kulture«, sodobnih pohištvenih veletrgovin, uniformnosti notranjega oblikovanja, slike kot »proizvoda«, slike kot dekoracije, preplet intimnega sveta in množičnega oblikovanja itd.

POGLAVJA
1) Kako je nastal in kaj v bistvu je design?
2) Ali si je mogoče napraviti dovolj natančno sliko sodobnega designa?
3) Design, produkcija in konzument
4) Enotnost znanosti, tehnike in umetnosti ter predmetov
5) Nekaj posebnih vprašanj glede designa
6) Designa ni mogoče ločiti od družbene strukture
6a) Design kot družbeno vprašanje
7) Prisotnost psiholoških sestavin v designu
7a) Nove teorije, ki naj pomagajo designu napredovati
8) Raziskovanje in design
9) Različna idejna izhodišča za določitev obsega designa
10) Pravilna orientacijska osnova za organizacijo študija oblikovanja
11) Perspektive šolstva za oblikovanje v Sloveniji

Zbirka 42:8
Uredila: Barbara Predan
Lektorirala: Katja Paladin
Likovna oprema: Arjan Pregl
Oblikovanje ovitka in oblikovna
zasnova notranjosti: Petra Černe Oven
Tisk: Stane Peklaj
Naklada: 200 izvodov
Ljubljana 2017
ISBN 978-961-94078-4-4

Ovitek: Arjan Pregl, Ikea Painting 4, 2017,
olje na platnu, 67 x 85 cm

© 2017, Edo Ravnikar in društvo Pekinpah
(za tiskano publikacijo)

Razprava Design je natisnjena z dovoljenjem arhitekta Eda Ravnikarja.

Izdajatelja: 
Društvo Pekinpah, www.pekinpah.com in
Inštitut za oblikovanje

Paket je odposlan iz Ljubljane v roku 48. ur po prejetju naročila. Naročila prejeta med vikendom in prazniki bodo odposlana prvi delovni dan po prejetju naročila. Plačilo je izvedeno preko sistema PayPal. Naročiti je mogoče tudi preko predračuna (pošljite e-pošto z vašim naslovom in naročilom na posta@pekinpah.com).

Arjan Pregl, 2017

Arjan Pregl, 2017

O TRILOGIJI
Ravnikarjeva razprava Design v Zbirki 42 je del »trilogije 1969«. Poleg že izdane knjige Priročnik za vesoljsko ladjo Zemlja avtorja R. Buckminstra Fullerja (5/42, 2016) in knjige Kaj je oblikovalec: stvari, kraji, sporočila avtorja Normana Potterja (9/42, izid je predviden za poletje 2018) je namreč tudi to besedilo datirano v leto 1969. Tako bova s sourednico Zbirke 42 Petro Černe Oven zaokrožili izjemno trilogijo treh velikanov, v kateri vsak od naštetih avtorjev s svojega vidika obravnava širše področje oblikovanja. In vsa tri dela bodo – v slovenskem jeziku in v tiskani obliki – končno dostopna širši (strokovni) javnosti.

ZAHVALA
Za to, da je do natisa (naposled) prišlo, se zahvaljujem sinu Edvarda Ravnikarja, arhitektu Edu Ravnikarju, za izkazano zaupanje in dovoljenje za izdajo ohranjenega tipkopisa v knjižni obliki. Zmagi Predan se zahvaljujem za dragoceno pomoč s pretipkanjem tipkopisa v digitalno obliko, Arjanu Preglu pa za vrhunsko likovno opremo. S svojim delom je ustvaril komentar, ki sproža nujen premislek o podstati današnjega oblikovanja. Pomembna zahvala gre tudi lektorici Katji Paladin. Ravnikarjev jezik je mestoma zelo specifičen in s pomočjo tankočutne lekture nama je besedilo uspelo zadržati zvesto originalu, a hkrati razumljivo današnjim bralcem.